Je konec najbolj krvave vojne na evropskih tleh v zadnjih 80 letih res blizu

Kako blizu konca vojne v Ukrajini smo dejansko? To je vprašanje, ki si ga zastavljajo mnogi državljani sveta, predvsem Ukrajinci in Evropejci. Po številnih sestankih na najvišji ravni – potem ko sta se na Aljaski sestala ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin, nekaj dni za tem pa je Trump v Beli hiši najprej gostil še ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, nato pa tudi nekatere evropske voditelje – se zdi, da je morebiten konec vojne morda trenutno še najbližje, odkar je Rusija februarja 2022 napadla Ukrajino.

Kljub srečanjem se spopadi na bojiščih nadaljujejo in niso nič manj smrtonosni, kot so bili v zadnjih treh letih in pol. Razvoj dogodkov na diplomatski ravni pa bo v naslednjih nekaj tednih pokazal, ali sta Kijev in Moskva pripravljena na resen dialog o končanju vojne ali ne.

Ameriški predsednik Trump, ki je sicer že pred prevzemom oblasti napovedoval, da bo končal vojno v Ukrajini, je spoznal, da bo to trši oreh, kot je mislil.

Rusija želi iz vojne iziti kot veliki zmagovalec

Profesorica s katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede Jelena Juvan ocenjuje, da so možnosti za končanje vojne vsekakor večje, kot so bile, preden sta se na Aljaski srečala ameriški in ruski predsednik.

"Že to, da je prišlo do srečanja med obema predsednikoma, je velik korak naprej. Toda ruska stran v svojih zahtevah ne popušča, kar lahko pomeni, da bo vojne vojne le v primeru, če bo Ukrajina pristala na ruske pogoje. Da torej pristane na spremembo ozemlja in se odpove članstvu v Natu. Za Rusijo je namreč sprejemljivo le to, da iz te vojne izide kot velika zmagovalka," je dejala.

Za Ukrajino, ki vztraja, da sprememba ozemlja ni mogoča in da je tudi ukrajinska ustava ne dopušča, pa je zelo pomembno, da dobi tuja varnostna jamstva po končanju spopadov. Da torej vojna v primeru ruskih kršitev morebitnega mirovnega sporazuma ne bi ponovno eskalirala.

Gre predvsem za okrepitev ukrajinske obrambne sposobnosti, pa tudi za morebitno napotitev enot v Ukrajino ali v njeno bližino za zagotavljanje njene varnosti.

O varnostnih jamstvih je bilo veliko govora tudi na nedavnih srečanjih v ZDA, a veliko podrobnosti o tem ni znanih. Ameriški predsednik Trump je za televizijo Fox News denimo dejal, da ZDA zagotovo v Ukrajino ne bi poslale svojih vojakov, temveč bodo to morale storiti evropske države.

Ukrajina si želi varnostna jamstva, a kdo jih bo izvajal?

Na drugi strani je ruski zunanji minister Sergej Lavrov povedal, da bi bila kakršnakoli namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini za Moskvo nesprejemljiva, hkrati pa je zavrnil tudi kakršnekoli varnostne garancije, ki bi Rusijo zaobšle. Predlagal je, da naj za varnost Ukrajine jamči pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN – torej Rusija, ZDA, Kitajska, Francija in Velika Britanija.

Jelena Juvan pravi, da je o varnostnih jamstvih še ogromno neznank, se pa že ve, dodaja, da Moskva nikakor ne bo pristala na to, da bi se varnostne garancije izvajale preko zveze Nato.

"ZDA so dejale, da svojih vojakov zagotovo ne bodo poslale v Ukrajino, kar pomeni, da bi morale države EU po nekaterih ocenah zagotoviti okoli 300.000 vojakov, to pa je resnično izjemna številka. ZDA bi lahko v tem primeru pomagale v obliki zračne podpore. Drug dogovor o varnostnih jamstvih bi lahko temeljil bolj na podjetniški logiki, o čemer se tudi govori, in sicer, da bi morala EU za zagotavljanje miru v Ukrajini od ZDA kupiti velike količine orožja. Tako bi Trump EU postavil pred dejstvo, da če hočemo na evropski celini mir, ga moramo plačati z nakupom orožja," je dejala Juvan.

Verjetno pa je, da bodo ukrajinske meje videti drugače kot pred vojno. Ruska vojska je namreč osvojila velik del ukrajinskega ozemlja, trenutno naj bi po podatkih ZDA nadzirala okoli 88 odstotkov področja Donbasa ter 73 odstotkov ozemelj Zaporožja in Hersona – oziroma okoli petino ukrajinskega ozemlja.

Barantanje z ukrajinskimi ozemlji

Na kaj bo pristal ukrajinski predsednik Zelenski in katerim že zavzetim delom bi se bil pripravljen odpovedati ruski predsednik Putin? Jelena Juvan meni, da bo Kijev zelo pri tem vprašanju zelo težko ostal neomajen.

"Zelenski Zelenski nima velike možnosti izbire. Pomembno vprašanje je, kaj si želijo Ukrajinci – da se vojna konča, ne glede na to kaj Ukrajina izgubil, ali pa vztrajajo do konca," je dejala.

Juvan meni, da vse kaže na to, da bo Ukrajina primorana pristati na spremembe državnih meja, kar pa bi po besedah obramboslovke lahko pomenilo tudi konec določil Helsinške listine iz leta 1975.

V javnost so sicer pred kratkim pricurljale informacije, da naj bi ruski predsednik Putin, ki je še lani junija od Kijeva zahteval, da Ukrajina Rusiji odstopi vse štiri pokrajine – Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje – vendarle nekoliko popustil pri svojih ozemeljskih težnjah.

Kot je pred dnevi poročal Reuters, naj bi Putin še vedno vztrajal pri zahtevi, da se Ukrajina popolnoma umakne iz preostanka Donbasa, v zameno pa bi Moskva pristala na ohranitev trenutnih frontnih linij v Zaporožju in Hersonu. Prav tako naj bi bila Rusija pripravljena Ukrajini prepustiti tudi nekatere dele regije Harkov, Sumi in Dnipropetrovsk.

Kakšen bo na koncu izkupiček sprtih strani, je za zdaj še prezgodaj ugibati. Kot že dlje časa poudarja ukrajinski predsednik Zelenski, konca vojne ne bo, če Ukrajine ne bo za pogajalsko mizo. In prav to sedaj želi urediti ameriški predsednik Trump, ki se zavzema, da bi se Zelenski in Putin najprej srečala na štiri oči, nato pa bi prišlo še do srečanja, pri katerem bi sodelovale tudi ZDA.

Juvan: Srečanje med Zelenskim in Putinom bi bil zelo pomemben naslednji korak

"Če bi prišlo do srečanja med Zelenskim in Putinom, bi bil to izjemno pomemben korak proti koncu vojne. Je pa vprašanje, koliko nekega sovraštva je med njima, da bi se bila sploh pripravljena pogovarjati. Putin bi nastopil s pozicije moči in že dolgo poudarja, da Zelenskega ne priznava kot legitimnega predsednika. Ampak če bi prišlo do srečanja na nevtralnem območju, bi bil to korak naprej. Ne bi pa to pomenilo nujno konca vojne," je ocenila Jelena Juvan.

Opozorila je tudi na Trumpovo in tudi Putinovo nepredvidljivost pri napovedih. Na vprašanje, kaj utegnemo še videti na bojišču, pa Juvan odgovarja, da je to odvisno predvsem od tega, koliko pomoči zahodnih zaveznic bo prišlo v Ukrajino, saj je od te pomoči odvisna ukrajinska vojska.

"Ključna je tudi mobilizacija ukrajinskih sil. Vemo, da je kadrovska slika ukrajinske vojske že zelo slaba. Gre za neko izčrpavanje, ki se lahko nadaljuje tudi v prihodnje. Konflikt lahko postane konflikt nižje intenzivnosti in traja še zelo dolgo, razen če se Rusija odloči, da bo še bolj intenzivirala svoje napade," je ocenila.

"Vsaka vojna se enkrat konča"

Pomembno pa je tudi vprašanje, kakšne posledice so tri leta in pol vojne pustile na ruski strani. Uradni podatki o žrtvah ruskih vojakov sicer niso znani, britansko obrambno ministrstvo je junija ocenilo, da jih je Rusija do februarja 2022 izgubila že najmanj milijon.

Juvan je dejala, da se oblasti v Kremlju zelo trudijo prikriti natančno število žrtev, a da je treba upoštevati, da gre za največjo državo na svetu, ki bi po nekaterih ocenah lahko brez težav mobilizirala še vsaj milijon ljudi v vojsko.